Povsem “normalno” je, da se starši pogosto počutijo izzvane s strani svojih najstnikov. Mladostniki se ob možici vtisov iz okolice – na eni strani s strani družine in na drugi s strani vrstnikov, ki postajajo vse bolj središče njihovega življenja – in ob vseh neprostovoljnih spremembah, ki se dogajajo v obdobju odraščanja, ne znajdejo najbolje. Nasprotja med starši in njihovimi odraščajočimi otroci so  neogibna. Zato je ena izmed pomembnih lekcij, ki jo morajo odraščajoči najstniki usvojiti, da se naučijo prevzemati odgovornost za svoja ravnanja.

Družina je kompleksen sistem znotraj katerega člani vplivajo drug na drugega. V medsebojnih odnosih so pomembna čustva, občutja in ravnanja vseh družinskih članov. Pogovori o temah, kot so: kaj si vsak posameznik znotraj družine želi, čuti oz. doživlja, kako razmišlja ipd., lahko pomembno prispevajo k temu, da se bo posameznik znotraj družine počutil sprejetega.

Lepa beseda lepo mesto najde

Dokler komunikacija v družini teče dvosmerno in mirno, običajno nihče od vpletenih ni pozoren na to, kako jasno pove ali preda sporočilo tistim, ki jim je namenjeno. Večje pozornosti ne dajemo niti temu, kako je sporočilo zaznala druga oseba in s kakšnim tonom glasu ter poudarki so bile posamezne besede izrečene.

Komunikacija poleg zavedne poteka tudi na nezavedni in neverbalni ravni. Neverbalni komunikaciji v relaciji do sogovornika namenimo več pozornosti zgolj ob nastopu konflikta. Takrat postane bolj izrazita (bodisi sogovornik molči, zavija z očmi, zamahne z roko, odide in ob tem zaloputne z vrati…).

Poglejmo si situacijo pobliže na primeru iz prakse. Predstavljajte si pogovor med mamo in njenim 15-letnim sinom, ki jo vpraša ali lahko gre v petek zvečer na zabavo k prijatelju in tam prenoči. Sin se upajoč, da doseže svoje, udeleži (prepovedane) zabave, ki jo organizira priljubljen sošolec iz razreda.  Mama se pogojno strinja, da sin gre, a mu ne dovoli, da ostane čez noč. Sin vztraja pri svojem, pred ostalimi sošolci ne želi izpasti »luzer«. Mama ni popustila, sin pa se z mamino odločitvijo ni strinjal in skupni dogovor dogovora, ki bi odgovarjal obema, ni bil dosežen.

Reševanje konfliktov tukaj in zdaj

V predstavljeni situaciji se najprej izlušči vprašanje, kakšna občutja bo konfliktna situacija vzbudila pri mami in kako se je med oz. po končanem konfliktu počutil sin. Pozornost najprej usmerimo na prepoznavanje čustev, ki jih sprejmemo, zatem pa jih tudi izrazimo osebi, s katero smo prišli v konflikt. Glede na situacijo, ki se je zgodila, je ena od možnosti ta, da bosta obe osebi, ki sta v konfliktu udeleženi, doživljali različno intenzivna, negativna čustva (jezo, žalost, občutek nemoči, obup…). Pri pogovoru o konfliktu (komunikacija o komunikaciji v družini) govorimo o sebi in o tem, kaj smo občutili in konkretno doživljali v situaciji. Vsak družinski član doživlja konflikt na sebi lasten način in  s svojim vedenjem hkrati drugemu vedno nekaj sporoča.

In če pogledamo na družino, kot na sistem, torej na bolj ali manj organizirano skupino, znotraj katere nenehno teče komunikacija oz. se vrši izmenjava sporočil, izplava na površje vprašanje, kako bo ta konflikt vplival na dinamiko odnosov v družinskem jedru naslednji dan, teden ali mesec dni kasneje.

Vir: Jesper Juul: Reci NE brez slabe vesti (2013)