Čas za starše: kako se z mladostniki pogovarjati o alkoholu in drugih drogah?
Živimo v času, ko je mladostništvo vedno bolj povezano z uporabo alkohola in/ali drugih drog. Mladi se v družbi s tem veliko srečujejo, zato se je z njimi potrebno o tem odkrito pogovarjati.
Živimo tudi v času, kjer so alkohol in druge droge postali del odraščanja; mladi so namreč s tem veliko obdani. Prav tako je razvojno obdobje mladostništva čas iskanja meja, eksperimentiranja z različnimi stvarmi, kamor spadajo tudi alkohol in/ali druge droge.
Eksperimentiranje ne pomeni vedno le odklonskega vedenja, ampak obdobje, v katerem se mladi trenutno nahajajo. Večina njih ne razvije težav zaradi eksperimentiranja z drogami. Pomembno pa je krepiti njihovo informiranost in prevzemanje odgovornih odločitev. Le te lahko spodbujamo, če prej zberemo čim več realnih informacij, povezanih z uporabo alkohola in/ali drugih drog. Mladim je potrebno pojasniti razliko med uporabo in zlorabo; med občasno in redno uporabo ter s tem okrepiti prepoznavanje notranjih meja.
Mladi po večini vzorce eksperimentiranja posnemajo tudi po odraslih, zato je zgled in pogovor o tem ključen. Če odrasli opazijo, da so mladi s čim eksperimentirali, ne pomeni, da se upirajo staršem. Včasih gre le za njihov notranji proces raziskovanja.
Kje je tu vloga staršev in kaj lahko naredijo?
Vsepovsod je veliko nasvetov, kako vzgajati otroka, a predlogi ne veljajo vedno za vse, zato se velikokrat postavijo le okviri, iz katerih potem starši prilagajajo svoje intervencije glede na njihovo situacijo. Kaj je torej pomembno?
- Poslušanje
Pomembno je mladim prisluhniti, kaj imajo povedati o sebi in svojih občutkih. Dobro je, da si starši z mladostnikom delijo kakšne skupne aktivnosti, da imajo npr. tudi skupne obroke. Naj bodo filmi, poročila, objave na spletu tema pogovorov z mladimi. Če se bodo starši zanje zanimali, bili odprti pri pogovoru z njimi, potem bodo mladostniki večkrat tudi vprašali za mnenje. Dobro si je zapomniti, da je nasvet najbolj slišan takrat, ko mladi zanj prosijo sami!
Ko/če mladi govorijo s starši o uporabi drog, pomeni da jim zaupajo. Nekaterih izkušenj starši ne želijo slišati, saj jim je neprijetno (kar je povsem normalno!), vendar je pomembno, da jih slišijo ter tako odpirajo možnost zaupnega in odprtega odnosa z mladostnikom.
- Učenje
Pred vsakim pogovorom se je potrebno pripraviti, se pozanimati o realnih informacijah, ki so povezane z alkoholom in drugimi drogami ter se znebiti mitov, ki krožijo okoli uporabe drog. S poznavanjem tematike se z mladostnikom tudi lažje pogovarjamo in delimo nasvete zmanjševanja škode.
- Izvedba/dogajanje
Mladi naj bodo tudi v času po šoli dovolj aktivni. Pomembno je spodbujati udeležbo aktivnosti, jih motivirati za skupna družinska druženja ipd.
Ne obstajajo konkretne rešitve, zato je dobro, da si ne delamo utvar, da bomo našli »gumb«, ki bo situacijo spremenil. Vsaka sprememba zahteva aktiven pristop in vztrajnost. Ključen je pogovor z najstniki. O njih, o stvareh, ki jih počnejo, ki jih zanimajo, o tem s kom se družijo, kaj imajo radi, kdo so, s čim se srečujejo. Starši niso samo starši, ampak tudi odrasli, katerega lahko vprašajo za nasvet. Naj mladostniki vedo, da se lahko obrnejo na starše, da lahko stvari povejo, saj jim veliko pomeni, če vidijo, da se zanimajo zanje.
Včasih pomaga, če starši svoje izkušnje delijo z mladostnikom, vendar je pri tem vseeno potrebno biti previden, da ne podajamo podrobnih informacij ter da so le te podane z nekim »naukom«.
Prav tako testiranje mladostnikov z urinskimi testi ne naredi nič dobrega, saj dajejo mladostnikom jasno sporočilo, da jim ne zaupamo. S tem se poruši osnova za dober nadaljnji odnos, zato se uporaba urinskih testov odsvetuje.
- Pomoč
Mladim je potrebno dati tudi napotke, kaj narediti, če se njim ali komu drugemu kaj zgodi. Pomembno je podati smernice prve pomoči, napotke kako pomagati drug drugemu, kako se varno pripeljati domov, oz. jim predati sporočilo, da se na starše lahko vedno obrnejo, ne glede na to kaj se zgodi.
To, da se starši z mladimi o alkoholu ali drugih drogah odkrito pogovarjajo, še ne pomeni, da uporabo odobravajo. Naj bo mladostnikom jasna starševska meja – kaj je dovoljeno in kaj ne, vendar naj ne bo to tabu tema. Tudi če se glede nekaterih stvari starši ne strinjajo, je dobro da se o njih pogovarjajo – v primeru, da starši zalotijo svojega mladostnika opitega, naj najprej počakajo do jutra, da bo mladostnik trezen, nato pa načnejo pogovor o tem kaj se je dogajalo, kako je bilo, ali se je zgodilo kaj neprijetnega, kako so reagirali in kakšno je starševsko mnenje o tem. Mladostniki bodo v odprtem pogovoru povedali več kot pričakujejo starši, zato naj bo to spodbuda za dober odnos z njimi.
Večina članka povzetega po priročniku: Safety first: a reality based approach to teens and drugs, Marsha Rosenbaum
