Alkohol je med mladostniki najbolj razširjena psihoaktivna substanca. Ali bo najstnik postal zasvojen z alkoholom, je odvisno od prepleta različnih dejavnikov.

GENI IN ZASVOJENOST

Najpomembnejšo vlogo pri razvoju zasvojenosti ima naš genetski zapis. Vendar to ne pomeni, da bo posameznik, ki je genetsko nagnjen k zasvojenosti, le-to tudi razvil, saj je izražanje genov odvisno od okolja, v katerem živi.

DRUGI BIOLOŠKI DEJAVNIKI

  • starost

Mlajši, ko je mladostnik, ko pride v stik z alkoholom, večje je tveganje za zasvojenost. Nekdo, ki prvič pije alkohol pri 13 letih, ima za 33% večjo verjetnost za razvoj zasvojenosti kot tisti, ki alkohol prvič pije pri 21 letih.

  • ranljivost ali občutljivost za psihoaktivne substance
  • osebnostne značilnosti

DRUGI DEJAVNIKI TVEGANJA

  • dostopnost psihoaktivnih substanc (doma, v šoli, soseski, itd.)
  • odnos okolice in družbe do psihoaktivnih substanc
  • značilnosti družin
  • socialni in drugi stresorji
  • družba vrstnikov, ki uporabljajo psihoaktivne substance
  • vpliv oglaševanja in medijskih sporočil

Analiza je pokazala, da so imele medijske kampanje v ZDA, katerih namen je bil preprečevanje uporabe psihoaktivnih substanc med mladostniki, nasprotne učinke od pričakovanih.

RAZVIJAJOČI SE MOŽGANI

Mladostnikom se najkasneje razvije tisti del možganov, v katerem poteka nadzor impulzov, presoje in sprejemanja odločitev. Zaradi določenih še nerazvitih področij v možganih se težje obvladujejo in načrtujejo dolgoročne odločitve. Prav tako imajo težave pri  prepoznavanju čustev drugih, hkrati pa so zelo občutljivi za čustvene in socialne reakcije drugih oseb ter si izrazito želijo, da bi bili sprejeti. Za mladostnike ni dobro, da se povsem oddaljijo od odraslih, ker to predstavlja večjo verjetnost za tvegano vedenje. Mladostniki niso nagnjeni k razmišljanju o posledicah svojih vedenj; bolj se osredotočajo na pozitivne aspekte izkušenj.

SKLEP

”Vsekakor je naše okolje z lahko dostopnostjo alkohola slaba popotnica. Naša družba s kulturološkim spodbujanjem pitja alkohola ob vsaki priložnosti, visoko toleranco do opijanja v javnosti ter problematičnimi pivskimi navadami pa slab zgled za naše mladostnike.”  (Lovrečič, 2016)

***Članek je povzet po prispevku dr. Barbare Lovrečič (NIJZ).

Lovrečič, B. Ranljivosti mladostnikov in razvoj zasvojenosti: od genov do dozorevanja možganov. Revija ISIS, 2016, št. 7, 29–32.