Konoplja, marihuana, trava, kanabis … je ena najstarejših rastlin, ki jih poznamo. Uporabna je za najrazličnejše namene – rekreativne (kot droga), v zdravstvu, prehrani in industriji, v preteklosti pa so jo uporabljali tudi za različne kulturne namene.

Cannabis Sativa L. (latinsko) je v zakonu opredeljena pod imenom konoplja. Poslovenjeno latinsko ime kanabis, tako kot poimenovanje konoplja, opredeljuje celo rastlino, z izrazom marihuana pa mislimo predvsem na posušene cvetove, liste in manjše dele stebel, ki jih najdemo na črnem trgu in so namenjeni rekreativni uporabi.

Zdravilne in psihoaktivne učinke konoplje povzroča družina kemičnih spojin imenovana kanabinoidi, ki so prisotni le v rastlinah konoplje. Med njimi sta najbolj znani THC in CBD. Slednji se v zadnjih letih precej raziskuje in uporablja tudi v medicinske namene.

Učinki 

Konoplja ima unikatno zmes učinkov, saj deluje kot stimulans, depresor in halucinogen, lahko povzroči tesnobo. Učinki so odvisni od različnih faktorjev, med pomembnejšimi pa je sama sorta konoplje, ki vsebuje različna razmerja kanabinoidov. Sorte, ki vsebujejo več CBD-ja načeloma delujejo bolj pomirjevalno.

Učinki nastopijo po 0 – 10 min pri kajenju in po 30 – 120 min pri oralni uporabi ter vključujejo:

  • sprostitev
  • evforijo
  • zaznavne spremembe
  • popačenje časa
  • potenciranje normalne čutilne zaznave, kot je okus (hrana), vid ali sluh
  • nalezljiv smeh in zgovornost
  • poslabšanje kratkoročnega spomina, motoričnih spretnosti in reakcijskega časa
  • dehidracijo
  • suha usta
  • rdeče oči
  • slabost
  • vrtoglavico
  • zmedenost
  • tesnobo
  • znižan krvni tlak
  • povišan srčni utrip
  • zmanjšan ali povečan libido
  • paranoje, zlasti pri večjih količinah ali po dolgotrajni uporabi
  • psihozo, vendar zgolj pri ljudeh s predispozicijo.

Ko učinek marihuane popušča, se velikokrat pojavita občutek utrujenosti in lakote. Učinek marihuane traja od ene do štiri ure pri kajenju in od štiri do deset pri oralni uporabi.

Stranski učinki in dolgoročne posledice

Ob prvi uporabi marihuane se pogosto pojavi slabost, tudi bruhanje. V stanju zadetosti lahko svet doživljaš v novi perspektivi, zato je dobro, da je ob tebi nekdo, ki mu zaupaš in ki te bo znal pomiriti, če bo izkušnja premočna in te bo postalo strah ali boš postal paničen.

Redko lahko večje količine THC-ja povzročijo zmedenost, kratkotrajno izgubo spomina, halucinacije, nespečnost in drhtenje oz. tresenje okončin. V večini primerov se ti simptomi zmanjšajo oz. izginejo kmalu po prenehanju uporabe marihuane.

Pod vplivom marihuane se poslabšajo tvoje kognitivne funkcije. Aktivnosti, ki zahtevajo pozornost, boš zato težje izvajal pod njenim vplivom. Sem spadajo predvsem vožnja, učenje, športne aktivnosti ipd.

Že po nekajkratni uporabi marihuane se lahko pojavi toleranca, ta pa tudi razmeroma hitro izgine, če jo za nekaj časa prenehaš uporabljati.

Pri manjšem odstotku uporabnikov se pojavi rahla fizična zasvojenost. Odtegnitveni simptomi so pri konoplji relativno mili in kratkotrajni. Lahko se pojavijo tresavica, nemirnost, razdražljivost, slabost in nespečnost.

Dim marihuane je lahko kancerogen. Težave se pokažejo pri kronični uporabi marihuane, predvsem pri kadilcih. Ti so izpostavljeni večjemu tveganju za pojav kroničnega bronhitisa in različnih težav s pljuči.

Načini uporabe in doziranje

Kajenje je najpogostejši način uporabe marihuane in z njim tudi najhitreje dosežeš učinek. Kadimo jo lahko na različne načine: v džointu, z vodno pipo/bongom, prek pip, ’gravity bongov’, pipic za en dim, imenovanih one-hits oz. dugouts, gas pip in različnih vaporizatorjev oz. uparjevalnikov.

Aktivne sestavine (THC) v marihuani so topne v maščobi, kar pomeni, da jih lahko izločiš, dodaš živilom in zaužiješ (poješ ali popiješ), v telo pa preidejo prek prebavnega trakta. V primerjavi s kajenjem začne tako zaužita marihuana delovati precej pozneje, so pa aktivne sestavine veliko bolj učinkovite – z manjšo količino dosežeš enak oziroma večji učinek zadetosti, ki običajno traja dlje. Prav zaradi tega obstaja večja nevarnost predoziranja, zato začni raje z manjšimi količinami in počakaj na prve učinke, preden poješ ali popiješ nov odmerek.

Doze pri kajenju:

Lahka0.033 – 0.066 g
Srednja0.066 – 0.1 g
Močna0.1 – 0.15 g

Zmanjševanje škode pri uporabi konoplje

  • Marihuane ne mešaj s tobakom. Veliko uporabnikov marihuane je prav zaradi mešanja začelo uporabljati tobak tudi samostojno.
  • Ne zadržuj dima v pljučih. Nekatere raziskave kažejo, da zadrževanje dima ne pripomore k večji zadetosti, hkrati pa z nezadrževanjem pripomoreš k čistejšim pljučem.
  • Če uporabljaš papir ali karton za izdelavo filtra, naj bo ta nepotiskan, saj visoke temperature dima sproščajo škodljive snovi iz kemično obdelanega papirja/kartona.
  • Boljši način filtriranja predstavljajo filtri z aktivnim ogljem. Oglje filtrira mnoge škodljive in kancerogene substance, tudi katran.
  • Še raje uporabljaj vaporizator (uparjevalnik). Pri kajenju se sproščata katran in ogljikov monoksid, ki sta škodljiva tvojemu zdravju, vaporizator pa zagreje vršičke tako, da aktivne snovi izparijo, hkrati pa se ne sproščajo škodljivi produkti gorenja.
  • Če ješ piškote ali piješ mleko iz marihuane, počakaj, preden uporabiš še večjo količino. Ti namreč potrebujejo 30 do 120 minut, da začnejo delovati.
  • Marihuane ne uporabljaj (ali bodi zelo previden), če imaš kakšno od bolezni srca ali pljuč, če si noseča ali če imaš dovzetnost oz. družinsko zgodovino shizofrenije ali psihoz.
  • Če te učinek marihuane močno negativno preseneti, ti postane slabo ali si prestrašen, se umakni v miren kotiček, popij ali pojej kaj sladkega in počakaj. Panika ni potrebna, saj najhujši učinki običajno minejo v roku ene ure.

Mešanje

Konoplje ne uporabljaj hkrati z alkoholom ali drugimi drogami. Mešanje drog lahko povzroči nepredvidljive posledice, pogosta sta slabost in vrtoglavica.

Pravne posledice

Legalnost substance v Sloveniji lahko preveriš na naslednji povezavi.