V naši kulturi, kjer lahko zaradi samoumevne vseprisotnosti alkohola govorimo o »mokri družbi«, se alkohol uporablja za mnoge namene. Z njim nazdravljamo ob nešteto priložnostih, kot so rojstni dan, poroka, rojstvo otroka, nova služba, dokončanje študija, praznovanje rojstnega dne ali novega leta in še in še. Naše stare mame so nekdaj vneto zatrjevale, da je alkohol tudi magično zdravilo bodisi da »rukneš en štamprle« in »pobiješ bacile« in si tako varen pred gripo bodisi da si poliješ arniko na popraskano koleno za razkuževanje rane. Naša ekipa se je odločila raziskati, ali določene alkoholne pijače povezujemo tudi s posameznimi letnimi časi. V članku predstavljamo nekaj ugotovitev in pod vprašaj postavljamo prepričanja, kot so, da nas žganje pogreje in pivo odžeja. Kaj mislite vi?
❄ ⛄ ZIMA: KUHANO VINO IN ŠAMPANJEC
Je tudi vaša praksa, da se decembra sprehodite po okrašenem centru mesta in se potem ustavite ob stojnici s kuhanim vinom, da se malo pogrejete? Eeee, wrong answer! Alkohol nas pravzaprav ne pogreje. Kljub temu, da smo lahko večkrat priča, da ljudje po kakšni pijači malo zardijo in si slečejo pulover, so občutki, da nas alkohol greje, na nek način lažni. Alkohol sam sicer direktno ne vpliva na spremembo telesne temperature, kar pa še ne pomeni, da je »temperaturno nedolžen«. Povzroča namreč vazodilatacijo perifernih žil. To pomeni, da razširi žile v koži, s tem pa se večji del krvi prerazporedi iz jedra telesa na periferijo – »obrobje«. Zaradi tega ima oseba lažen občutek toplote in rdeča lička – oboje je posledica večjega toka krvi v koži. Ta prerazporeditev krvi povzroči, da toplotni receptorji pošljejo možganom signal, da nam je toplo. Zaradi občutka, da nam je vroče, se lahko začnemo celo potiti. Potenje pa je način, kako naše telo samo sebe ohlaja. Naši termoregulacijski mehanizmi, ki skrbijo za to, da se segrevamo ali ohlajamo (recimo z drgetanjem, s potenjem in podobno), pod vplivom alkohola delujejo slabše, pri večjih dozah pa lahko popolnoma odpovejo. Slačenje je zato lahko, sploh v zimskih mesecih, ne zgolj nespametno, temveč v nekaterih situacijah celo nevarno. Če se oseba sleče in potem kje »zakomira«, obstaja velika nevarnost podhladitve. Čeprav je »kuhanček« decembrska klasika, se pogrej raje s toplim čajem in debelimi nogavicami.
Pa šampanjec? To je nepogrešljiva pijača za nazdravljanje, sploh za novo leto. Seveda te tudi šampanjec ne pogreje 🙂 Pri tem je še en catch, namreč mehurčki. V šampanjcu je dodan ogljikov dioksid (mehurčki), ki povzroča večjo pijanost, ker pospeši prehajanje alkohola v kri. To lahko vodi do hitrejše zastrupitve. Zato velja zlato pravilo, da pij počasi, da lahko sproti preverjaš svoje meje in počutje, vmes pa ne pozabi tudi na kakšen kozarec vode.
Pomlad je čas, ko se vse prebuja, brsti in cveti in narava nam postreže s čudovito paleto barv. Cela mavrica pa se lahko znajde tudi v naših kozarcih v obliki raznovrstnih koktajlov. To je lahko zelo estetsko in fensi, a prinaša tudi svojevrstna tveganja. Prvo je zagotovo to, da sladke pijače in sirupi, ki so običajno zmešani v koktajle, lahko zamaskirajo okus in jakost alkohola in zato lahko spijemo več, kot bi sicer. Da izgubimo občutek, koliko alkohola smo dejansko spili, so zaslužne tudi mešanice različnih alkoholnih pijač. Če pijemo samo eno vrsto pijače, imamo mnogo jasnejši občutek, koliko smo dejansko spili – eno pivo, tri kozarce vina ali dva shota viskija. Pri koktajlih pa ta matematika odpove, saj ne moremo natančno vedeti, koliko katere pijače dejansko zaužijemo. To pomeni, da nimamo nadzora nad tem, kako pijani smo – koliko bi recimo napihali na alkotestu in koliko časa bodo potrebovala naša jetra, da presnovijo ves alkohol in bomo dejansko trezni (merice).
Prav posebno tveganje pa predstavlja mešanje z energijskimi pijačami. Energijske pijače že same po sebi lahko povzročijo kup neprijetnosti, kot so glavobol in migrene, nespečnost, zasvojenost, visok krvni tlak in težave s srcem (tudi infarkt), sproščanje »stresnega hormona« noradrenalina in s tem občutki nervoze, večja tesnoba in celo panični napadi, pa tudi druge težave v duševnem zdravju (če te zanima več, klikni tukaj). Pogosto pitje pijač z visokimi vsebnostmi sladkorja pa je tudi dejavnik tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Energijske pijače vsebujejo ogromno kofeina – 250ml energijske pijače vsebuje okrog 80mg kofeina, kar je enako kot skodelica kave ali tri pločevinke coca cole. Medtem, ko lahko red bull vodk spijemo kar nekaj v enem večeru, si verjetno težje predstavljaš, da bi spil recimo pet kav ali 15 pločevink cole, kajne?
Za alkohol pa že dobro vemo, da je lahko za nas precej škodljiv. Miks teh dveh substanc torej prinaša še večja tveganja. Eden teh je maskiranje občutka pijanosti. Alkohol na naš centralni živčni sistem deluje depresorsko, to pomeni, da ga upočasnjuje (zaradi tega imamo po pitju alkohola slabšo koordinacijo in motoriko, lahko »zakomiramo« ipd.). Energijske pijače pa delujejo stimulativno, poživljajoče. S tem manjšajo občutek pijanosti in lahko mislimo, da smo manj pijani, kot dejansko smo. Temu rečemo, da smo »wide awake drunk«. Zaradi občutka, da niti nismo kaj prida pijani, morda spijemo več alkohola, kar veča možnost za zaplete (slabost, bruhanje, predoziranje – ker jetra ne morejo pravočasno predelati alkohola in energijske pijače), obstaja pa tudi večja možnost, da bo oseba samozavestno sedla za volan, bila nasilna ali doživela nasilje, imela agresivne izpade in podobno. Poleg tega tako alkohol kot kofein odvajata vodo iz telesa, zato še hitreje pride do dehidracije, maček pa je zato še bolj neznosen. Alkohol in energijske pijače tudi večajo možnost za nespečnost, zato se jim izogibaj, če se imaš namen kmalu odpraviti v posteljo.
Če se torej odločiš za mešanje energijskih pijač in alkohola, bodi pozoren, koliko spiješ, izogibaj se večjim količinam (tako alkohola kot energijskih pijač), vmes pij dovolj vode, pred pitjem se dobro najej (s tem zmanjšaš možnost za slabost in upočasniš absorpcijo alkohola) in bodi pozoren tudi na svoje prijatelje – bodi dober partibadi.
🌴 🐬 POLETJE: HLADNO PIVO IN SADNE BOVLE
Ahhh, končno poletje. Dolgi dnevi, vroči večeri, sproščena atmosfera in možgani na off (in čivava na straži). In kaj je bolj osvežujoče kot hladno pivo? Pravzaprav marsikaj. Alkohol nas ne osveži in ne odžeja, saj je diuretik. To pomeni, da iz telesa odvaja vodo in povzroča dehidracijo. Čeprav marsikdo po postorjenem delu, po rekreaciji ali sredi ležernega vročega poletnega dne seže po pivu, da se odžeja, nas alkohol pravzaprav dehidrira (tudi maček je rezultat dehidracije). Za poletne dni je mnogo bolj priporočljivo, da se osvežimo z brezalkoholnimi pijačami z nekaj sladkorja in elektroliti, da v svoje telo vnesemo nazaj snovi, ki jih s potenjem izgubimo. Priporočljive so recimo razne limonade, cedevita, izotonični napitki. Ti nas bodo zares osvežili in odžejali. Čeprav nas mrzlo pivo ali sadna bovla lahko res nekoliko ohladita, je to zgolj učinek hladne pijače in ne alkohola. Sploh v času, ko je zelo vroče, je pitje velikih količin alkohola še posebej nevarno.
Vročina je sestavni del poletja, ne meša pa se dobro z alkoholnimi pijačami. Pregovorno so nekateri ljudje »pijani« že od vročine same. Vročina pa poveča tudi učinke alkohola. Poleg tega nas dehidrira že sama vročina, alkohol pa še bolj. Tako je mnogo večja možnost za dehidracijo, ta pa je sploh v vročem poletju lahko zelo nevarna, saj povzroča omotičnost, slabost ali celo vročinski udar, zaradi katerega je potrebno poklicati 112. Če pijemo alkohol, smo tudi manj razsodni in na žgočem soncu lahko ostanemo dlje časa, kot bi trezni, ali pa na soncu celo zaspimo. To je spet nevarno za vročinski udar, pa tudi močne sončne opekline in še kaj. Poleg tega alkohol zmede našo termoregulacijo (kot smo spoznali že »pozimi«) in ker se kri širi v periferijo, imamo lahko občutek, da nam je še bolj vroče. Ob tem bi se normalno začeli bolj potiti, da se ohladimo, a tu je catch: alkohol zaustavlja nastajanje antidiuretskega hormona vazopresina. Zaradi tega veliko tekočine iz telesa izločimo z uriniranjem, hitreje pride do dehidracije, zaradi pomanjkanja tekočine pa se telo ne more več potiti. To torej pomeni, da naš naravni mehanizem ohlajanja odpove. Statistika kaže tudi, da je alkohol zaslužen za tretjino nesreč s čolni, zaradi vlivanja lažnega poguma in hkrati omejevanja naših kognitivnih in motoričnih spretnosti pa je marsikdaj tudi razlog za utopitve. Zato poleti rajši uživaj tudi v senčki, poskrbi za hidracijo z brezalkoholnimi pijačami, v pijanem stanju se ne odločaj za potencialno nevarne aktivnosti(naj bo to plavanje, vožnja s pedalinom ali manevriranje motornega čolna) in na te stvari opomni tudi svoje prijatelje.
🍂 🎃 JESEN: MOŠT IN ZELIŠČNI LIKERJI
Jesen je čas spravila zadnjih pridelkov in dokončevanju ozimnice. Je čas, ko je nabrano grozdje že fermentiralo v mošt in je čas, ko so se zelišča, ki smo jih pridno nabirali že od zgodnje pomladi, že ravno prav namočila v šnopcu. Hkrati pa je to sezona, ko so na tapeti razni prehladi in splošen upad imunskega sistema. Rešitev je torej enostavna: eno šilce zeliščnega likerja, da pobije bacile, kozarec rdečega vina za zdravo kri, pa smo že skoraj zdravi, a ne? Ne. Za alkohol je dolgo časa veljalo, da je v manjših količinah zdravilen, a to ne drži. Že manjše količine alkohola imajo negativne posledice na naše zdravje, še posebej, če jih pijemo redno. Alkohol se nikakor ne sme uporabljati kot zdravilo, saj ni dokazov, da »pobije bacile« ali nas »od znotraj razkuži«. Pitja alkohola nikakor ne enačimo z zdravjem. Kozarček rujnega naj ne bo izgovor za slabo prehrano, premalo rekreacije, nereden ritem spanja in ostale dejavnike, ki zares pripomorejo k boljšemu zdravju. Marsikatero zelišče je lahko zdravilno, a bo mnogo bolje, če si zeliščno mešanico pripraviš kot čaj, kopel ali jo zaužiješ v obroku, kot pa v obliki likerja.
