Po vnosu alkoholne pijače v telo se približno 20 % alkohola absorbira skozi stene želodca in okoli 80 % skozi tanko črevo. Dejavniki, ki vplivajo na hitrost absorpcije, so voda in CO2 v alkoholni pijači (oba jo pospešita) ter količina hrane v želodcu (jo upočasni). Popiti alkohol se vpije v telo in porazdeli v vodi, ki je v telesu. Največja koncentracija alkohola v krvi je 30–60 minut po zaužitju.

 

Količina alkohola v krvi (opitost) je odvisna od različnih dejavnikov: spola, starosti, telesne teže in splošne fizične pripravljenosti, presnove, navajenosti na alkohol, vrste alkoholne pijače, načina zaužitja alkohola (pije počasi, z užitkom ali na »eks«), od tega, ali je človek pred pitjem jedel, in kaj je to bilo.Enaka količina alkohola pa po drugi strani ne pomeni vedno enakega občutka pijanosti.

 

Upoštevajoč telesno težo in porazdelitveni faktor, ki je zaradi različne količine vode v telesu drugačen za moške in ženske, pa naj bi veljalo, da moški presnovijo 7-10 g čistega alkohola in ženske 5-8 g čistega alkohola na uro (1 merica = 10 g alkohola). Povedano drugače, moški naj bi v eni uri presnovil do eno merico, ženska pa dobro polovico merice.

 

Kako pa se alkohol izloča iz telesa?

Ljudje pogosto mislijo, da lahko na hitro izločijo alkohol (oziroma se streznijo ali pa zgolj pretentajo policistov merilec zaužitega alkohola) na različne načine, ki pa seveda ne delujejo. Naslednje nedelujoče strategije so najbolj pogoste:

  • pitje močne kave ali čaja,
  • pitje velikih količin vode,
  • intenzivno plesanje,
  • tuširanje z mrzlo vodo,
  • sprehajanje,
  • intenzivno žvečenje žvečilnih gumijev,
  • bruhanje (čeprav je dostikrat bolje, da oseba bruha, saj tako lahko prepreči zastrupitev z alkoholom).

 

Alkohol bo v telesu, dokler ga le-to ne bo samo razgradilo in izločilo. Pri razgradnji in odpravljanju alkohola iz telesa imajo glavno vlogo jetra. Presnovijo približno 90 % alkohola v telesu, medtem ko je 10 % izločenih preko urina, dihanja in znojenja. Jetra predelajo približno 1 enoto na uro, v ženskem telesu pa včasih še manj. Ko človek v kratkem času zaužije večjo količino alkohola, se presnova le-tega nekoliko upočasni.

 

Z izločanjem urina se izloča tudi alkohol, zato je priporočljivo piti čim več brezalkoholnih pijač in tako jetrom pomagati pri presnovi alkohola. Jetra potrebujejo vodo, da se znebijo toksičnih snovi iz telesa. Ker alkohol deluje kot diuretik (odvaja vodo iz telesa), telesu primanjkuje zadostnih količin tekočine. Zato so jetra prisiljena, da pridobijo vodo iz drugih organov, vključno z možgani, kar lahko povzroči obupne glavobole.

 

Pri razgradnji alkohola v jetrih nastajajo stranski produkti, ki prav tako škodujejo telesu. Eden izmed teh škodljivcev je acetaldehid, snov, ki ima toksične učinke na jetra, možgane in želodčno sluznico. Seveda iz tega ne more nastati nič dobrega – mučen glavobol, slabost, bruhanje in nadležno zgago štejemo med posledice učinkovanja tega nepridiprava.

 

Povzeto po Alkohol ubija, največkrat nedolžne (2009).