Alkohol ima velik vpliv na delovanje možganov in posledično tudi na vozniške spretnosti. V nadaljevanju si lahko prebereš, kako z večanjem količine alkohola v krvi oseba postaja vedno manj primerna za upravljanje svojega jeklenega konjička. Že zelo majhne količine alkohola vplivajo na sposobnosti za vožnjo, kljub temu da se človek tega pogosto ne zaveda.
Z naraščanjem količine alkohola v telesu med drugim slabijo sposobnosti vidnega in zaznavnega presojanja ter pravilnega odločanja (to je velik problem, saj takrat voznik zelo težko pravilno presodi o svojih zmožnostih za vožnjo).

 

Kaj se dogaja z vozniškimi sposobnostmi pri različnih zaužitih količinah alkohola?

 

0,10 mg/l (0,2 g/kg oz. promila)

  • Pojavijo se težave pri zaznavanju premikajočih se luči.
  • Sposobnost ocenjevanja razdalje je slabša kot običajno.

0,14 mg/l (0,3 g/kg oz. promila)

  • Zmanjša se sposobnost globinskega opazovanja (vozniki tvegano prehitevajo in vozijo s prekratko varnostno razdaljo).
  • Zmanjšata se kritičnost do lastnega ravnanja in samonadzor. Poveča se pripravljenost za tveganje, lahko tudi agresivnost.

0,24 mg/l (0,5 g/kg oz. promila)

  • Objekti, ki jih voznik opazuje, se mu zdijo bolj oddaljeni, kot so v resnici.
  • Kaj hitro se lahko pripeti, da voznik v ovinek zapelje prehitro.
  • Zamujanje s spreminjanjem smeri – vozilo lahko hitro zanese.
  • Pojavi se rdeča slepota (slabše zaznavanje rdeče luči na semaforju, zavornih luči, cestnih označb za ovire ipd.).
  • Počasnejše preusmerjanje pogleda z enega predmeta na drugega.
  • Počasnejše odzivanje na svetlobne spremembe. Zasenčene luči lahko voznika začasno oslepijo.
  • Daljši reakcijski čas vpliva na pravočasnost ustavljanja. Če voznik pritisne na zavoro pri hitrosti 50 km/h, je pot ustavljanja daljša za 14 metrov.
  • Pojavijo se motnje ravnotežja, kar je zlasti nevarno za voznike enoslednih vozil.
  • Večina ljudi ne zmore odločitve, da ne bi popili ničesar več.

0,48 mg/l (1,0 g/kg oz. promila)

  • Znatno zmanjšana prilagojenost hitrim svetlobnim spremembam.
  • Zorni kot se bistveno zmanjša (t. i. tunelski vid). Voznik tako težko dojame, kaj prihaja z leve in kaj z desne strani, kar je lahko usodno zlasti v križiščih.
  • Zaznavanje in ocenjevanje globine ter pozornost se zmanjšata za polovico. Reakcije so praviloma prepozne in napačne. Posledice tega so naleti.
  • Če je voznik pod vplivom alkohola, obstaja veliko večja verjetnost, da bo povzročil prometno nesrečo. Previden/-a pa je potrebno biti tudi pri vožnji po prežurani in neprespani noči, saj tudi velika izčrpanost in maček prav gotovo negativno vplivata na sposobnosti za vožnjo.

Preveri aplikacijo za informativen izračun alkohola v krvi: Furam 0,0.

Zaradi skladnosti z EU se pri merjenju z alkotestom uporablja enota mg alkohola na liter izdihanega zraka. Vrednosti niso enake kot vrednosti v krvi (enota: g alkohola na kg krvi ali promil), so pa primerljive. Spodaj si lahko pogledaš nekatere mejne vrednosti v mg/l izdihanega zraka in g/kg krvi.

0,24mg alkohola/l izdihanega zraka = 0,5g alkohola/kg krvi = 0,5 promila
0,38mg alkohola/l izdihanega zraka = 0,8g alkohola/kg krvi = 0,8 promila
0,52mg alkohola/l izdihanega zraka = 1,1g alkohola/kg krvi = 1,1 promila
0,71mg alkohola/l izdihanega zraka = 1,5g alkohola/kg krvi = 1,5 promila