Verjetno smo se že vsi srečali z izrazom “hangover” oz. “maček.” Včeraj je bil res ful dober parti, danes zjutraj pa si se zbudil_a s čudnim občutkom v želodcu, glava ti bobni bolj kot glasna muzika v klubu, v želodcu imaš 6 vozlov in najraje bi cel dan nosil_a sončna očala ali pa sploh ne zapustil_a svoje udobne postelje.
“Hangover” je izraz, ki ga splošno razumemo kot nesorazmerno trpljenje, ki pride po prekrokani noči. Krivec za te neprijetne občutke je alkohol. Glavne fizične posledice pitja alkohola so dehidracija, zmanjšana kvaliteta spanca, slabost… Hkrati nas lahko naslednji dan spremljajo tudi neprijetni občutki o razvoju dogodkov, ki so se odvijali prejšnji večer.
“HANGOVER” PRIHAJA IZ ANGLIJE?
Eden izmed možnih razlag izvora izraza prihaja iz obdobja viktorijanske Anglije. Življenje v Londonu v 19. stoletju je spremljala industrijska revolucija, izbruhi mnogih bolezni in nepravični zakoni iz 18. stoletja. Ti so drastično ločevali bogatejše od tistih, ki so bili najrevnejši.
Takratna družba je tako živela hkrati v neverjetnem razkošju in uničujoči revščini. Posebej omejene možnosti so imeli brezdomci_ke zaradi izpostavljenosti različnim boleznim in lakoti. Če so imeli srečo in pobrali kakšen peni (penny) so imeli možnost t. i. “penny sit-up.” Šlo je za način preživljanja noči v večjih dvoranah na klopeh. Tako so za en peni noč presedeli odrasli in tudi otroci. Občasno so za njih priskrbeli tudi obrok in poskrbeli za ogrevanje prostora, vendar to ni bilo vedno zagotovljeno. Ponekod so ljudi spremljali, da ne bi zaspali, saj pravica do spanja ni bila vključeno v ceno.
Za dodaten peni so si ljudje lahko plačali spanje z visenjem čez vrv. Od tu prihaja izraz “two-penny hangover.” Ta možnost je bila nekoliko bolj udobna, saj je vrv preprečila, da bi oseba zdrsnila na tla in udarila z glavo v klop pred seboj. Vseeno pa ni šlo za preveč sproščujočo izkušnjo, saj so ljudje viseli tesno drug zraven drugega. Poleg tega so vrv ob 5. ali 6. uri naslednje jutro brez slovesnoti prerezali. To je sprostilo prostor v dvoranah, služilo pa je tudi kot opomin najnižjim v družbi, kje je njihovo mesto.
Za štiri ali pet penijev so si ljudje lahko plačali “krste” za spanje. Pri tem ni šlo za dejanske krste, ampak majhne lesene škatle, ki so bile položene v vrstah. Zraven so dobili oljno krpo ali usnjeno odejo, s katero so se pokrili. Ker je bila ideja sprejeti čimveč brezdomcev, so bile dimenzije teh majhne in ne preveč udobne. Pogosto je cena vključevala tudi skodelico čaja/kave in kos kruha.
ZMANJŠEVANJE ŠKODE
Tukaj si lahko prebereš kako zmanjšaš mačka, če se odločiš žurat z alkoholom. Z upoštevanjem smernic za zmanjševanje škode srčno upamo, da bo tvoje spanje po žuru bolj udobno, kot je bilo “visečim” prekrokancem v 19. stoletju.
Prevedla in priredila Saša Rauter
