V prvem delu serije člankov o samopodobi smo le-to najprej pobliže spoznale_i, v nadaljevanju pa smo se rokovale_i s tehnikami za izboljšanje le-te. Težave z negativno samopodobo pa imajo lahko tudi naši bližnji. Kako jim lahko pomagamo?
Aktivno poslušanje je zelo pomemben dejavnik pri oblikovanju posameznikove samopodobe. Z njim namreč omogočamo varen prostor za izražanje naših najglobljih misli, stisk, dilem in povečamo verjetnost, da se bo nekdo počutil sprejetega, slišanega, da je vsebina njegovih misli pomembna. Kako bolj aktivno poslušati oziroma kaj pomeni aktivno poslušati? Za začetek lahko ob druženju s prijatelji na stran damo svoje mobilne telefone in se fokusiramo na vsebino pogovora. Skušamo se odzivati tako, da bo druga oseba vedela, da ga poslušamo: zelo direkten pokazatelj je recimo postavljanje odprtih vprašanj, lahko pa tudi z neverbalno komunikacijo – med pogovorom skušamo gledati osebo, ji na vsake toliko prikimamo ipd. Pri vsem tem se mi zdi pomembno opozoriti na pristnost pri odzivanju: če ne želimo govoriti o stiski, ki jo prijatelj izpostavi, mu moramo to povedati. Nič ni slabšega, kot če se na neki točki zave, da se samo pretvarjamo, da ga razumemo in da nam je mar za to, kar govori.
Pozitivne spodbude so odzivi, ki lahko pripomorejo k izboljšanju samopodobe. Če je prijatelj dobil dobro oceno v šoli, ga za ta uspeh pohvalimo. Če je mama dobro skuhala kosilo, ji to povemo. Če je sodelavec v službi dobro opravil neko delovno zadolžitev, mu damo vedeti, da smo to opazili. Učimo se prepoznavati in sprejemati pohvale drugih, ki so namenjene nam. Te nas med drugim tudi opominjajo na to, da mnenje, ki ga imamo o sebi, velikokrat ni skladno z mnenjem, ki ga imajo o nas drugi. To je koristno takrat, ko se sami vidimo v veliko slabši luči kot nas vidijo drugi in kaže na to, da smo sami do sebe preveč kritični oziroma prestrogi. Zato so pohvale drugih ravno tako dober učitelj za dajanje pohval samemu sebi: da se zmoremo postaviti pred ogledalo in si povedati nekaj lepega, da ne vidimo več samo svojih pomanjkljivosti oziroma da tudi pomanjkljivosti sprejmemo kot del sebe.
Neobsojanje se predvsem navezuje na uporabo alkohola (ali drugih substanc ali tudi psihiatričnih zdravil). Če prepoznamo, da neka bližnja oseba prekomerno uživa alkohol, je najpomembnejše to, da človeka za to ne obsojamo in mu ne solimo pameti ter moraliziramo, kako mora prenehati s svojim početjem. Tega se je veliko lažje držati, če vemo, da je v ozadju njihovega vedenja neka druga stiska. Te so lahko najrazličnejše: konflikti v družini, razhod s partnerjem, slaba ocena, preobremenjenost z delom itd. Ker gre dostikrat za situacije, ki niso rešljive zgolj s prijateljskim pogovorom, je smotrno, da bližnjo osebo spodbudimo, da si poišče strokovno pomoč.
Pomoč strokovnih služb zaobjema vse od šolske svetovalne službe do psihologov, psihiatrov, psihoterapevtov in drugih. Četudi je strokovna pomoč do določene mere še vedno tabu, je priporočljivo, da jo, sploh ob večjih duševnih stiskah, ki jih ne zmoremo obvladovati sami, poiščemo v svoji okolici.
Tudi tu je možnosti, kako lahko pomagamo bližnjim, nešteto. Kar je ključno vsem, pa je to, da smo prijatelju_ici vedno znova na voljo, četudi zavrača pomoč. Ne silimo vanj, temveč mu damo čas in prostor, da v svojem tempu dela na sebi. Zelo pomembno je zavedanje, da zavračanje pomoči ne pomeni zavračanja prijateljstva in prijateljske ljubezni, kar pomeni, da je dobro, da prijatelja_ico večkrat opomnimo na to, da smo tu zanj, če in ko nas potrebuje in svojega prijateljstva nikakor ne pogojujemo z njegovo uspešnostjo pri osebnostni rasti.
Še nekaj uporabnih kontaktov za pomoč v stiski:
Izberi sam svetovalnica, 030 346 327, [email protected]
TOM – telefon za otroke in mladostnike, 116 111
Svetovalni centri za otroke, mladostnike in starše:
Ljubljana, Gotska 18, 01 5837 500,
Maribor, Lavričeva 5, 02 2349 700
Koper, Cankarjeva 33, 05 6273 555, 05 6272 515
Društvo Center za pomoč mladim, 01 4382 210
Društvo DAM (Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami), http://www.nebojse.si/portal/index.php
Napisala Maša Piskule
