Trenutne »izredne« razmere, ki vladajo, so precej zarezale v naš ustaljeni delovni ritem, v vsakdanje obveznosti in posegle v naš običajni način preživljanja prostega časa. Spremembe so se zgodile skoraj čez noč ter od nas zahtevale (in še vedno zahtevajo), da veliko več časa preživimo doma. Če nam je prav ali ne. Postavljeni smo (bili) pred svojevrsten izziv, kako najbolje izkoristiti čas, ki ga imamo končno na razpolago, kako z njim spoštljivo in skrbno ravnati ter kako si kljub temu, da ostajamo doma, razporediti aktivnosti, da bomo imeli občutek, da smo naredili nekaj dobrega in koristnega zase (družino, sosede, skupnost).

O tem, kako konkretne spremembe vplivajo na preživljanje vsakdana in na kakšen način se sploh soočiti z nastalo situacijo ter s porajajočimi se občutki, smo se pogovarjali s Tamaro Grabovica, terensko delavko programa Izberi sam, ki v okviru svojega študija v našem združenju opravlja študijsko prakso.

Kako je novica o sprejetju ukrepov proti širjenju koronavirusa vplivala na tvoj vsakdan?

Sprva, ko so izdali ukrep zapiranja fakultet, sem si mislila, ah, okej, bomo pač sodelovali preko videoklicev, elektronske pošte in podobnega. Zdelo se mi je, da se še vseeno lahko »svobodno gibam« po svetu in počnem stvari, ki sem jih tudi prej: druženje, informiranje, študentsko delo ipd. Z vsakim novim ukrepom pa sem se bolj zavedala resnosti situacije in sedaj 23 ur na dan preživim doma ter vsaj za eno uro skušam pobegniti na zrak. (Čeprav se takrat počutim, kot da bodo vsak čas za mano pritekli policaji in me napodili domov!) Tudi obveznosti za faks je ogromno, zamaknil se mi je spalni cikel, saj ni faksa, prakse, dela, druženja, ni ničesar v živo, na štiri oči, čeprav veliko stvari skušamo nadomestiti s pogovori preko interneta.

Kako trenutno stanje vpliva na tvoj občutek razpolaganja s časom?

Ker imam tako ogromno časa, me občutek zanj pogosto prevara in ga precenim. Dlje spim, se udeležim online predavanja/vaj, grem na sprehod, potelovadim, napišem kaj za faks in je že noč. Jaz pa sem imela v načrtu še pet drugih stvari …

Kako se spopadaš z (morebitnimi) negativnimi občutki, ki so posledice sprejetja omejitvenih ukrepov?

O svojih občutkih se veliko pogovarjam s prijatelji in z mami. Lažje je, ko veš, da nisi edini, ki se spopada z negativnimi mislimi, in ko jih podeliš z drugimi. Sicer pa se mi zdi, da je iz dneva v dan nekoliko lažje in da me spremlja vse manj negativnih misli, saj sem sprejela situacijo in se skušam osredotočiti na pozitivne plati, ki jih prinašajo ukrepi.

Kako preživljaš svoj prosti čas? Kaj počneš v tistem delu dneva/tedna, ki si ga prej namenil/a druženju s prijatelji?

Privoščim si daljši spanec, trudim se, da bi jedla čimbolj zdravo, zato si vzamem več časa za pripravo obrokov, grem na sprehod ali migam doma. S prijatelji se slišim preko videoklica/chata, gledam filme, serije, naredim, kar je potrebno za faks, in več časa namenjam branju ali gledanje posnetkov na youtubu o temah, o katerih sem si vedno želela vedeti več, a nikoli ni bilo dovolj časa za to.

Kako se je spremenil tvoj občutek povezanosti z ostalimi?

Zdi se mi, da se počutim še bolj povezano z drugimi. Vsi smo v isti situaciji, ni več tako hitrega tempa življenja, vse se je umirilo, ustavilo. Veliko več se pogovarjamo tudi o stiskah, ki jih občutimo. Predvsem doma smo se še bolj povezali, saj je prej vsak živel nekako po svoje in se včasih tudi po dva, tri dni nismo družili, zdaj pa skupaj preživimo velik del dneva.

Kaj se ti zdi najbolj zaskrbljujoče v kontekstu koronavirusa, vezano na sedanjost ali prihodnost?

Menim, da je situacija, v kateri smo, še posebej naporna za ljudi, ki so že tako nagnjeni k raznim duševnim stiskam, saj doživljamo velike spremembe, s katerimi se ni najlažje spopasti. Na eni strani imamo strah pred gospodarsko in ekonomsko krizo ter na drugi strah pred vsemi posledicami, ki jih prinaša negotova prihodnost. Kako se bo na primer poskrbelo za ljudi, ki so na robu preživetja, ki živijo v revščini? Menim, da je premalo pozornosti namenjene njim in ogromno temu, kako bodo preživela podjetja, samostojni podjetniki, gostinci ipd. Potrebno pa je misliti na vse skupine ljudi.

V zadnjem času so bili mladi večkrat kamen spotike, češ da ne jemljejo postavljenih pravil za zajezitev koronavirusa dovolj resno in se obnašajo neodgovorno. Zanimivo bi bilo slišati tvoj komentar.

Mislim, da nas je na začetku kar nekaj mladih in starejših menilo, da bodo ukrepi za zajezitev koronavirusa trajali kakšne tri tedne, in situacije nismo (znali) jemali dovolj resno. Danes opažam, da se pridno držimo ukrepov in smo se naučili biti odgovorni do sebe in do drugih.

Kaj si se zaradi izkušnje s koronavirusom novega naučila o sebi in kaj o globalizirani družbi, v kateri živimo danes?

Naučila me je ceniti socialni stik s svetom in dejansko svobodo, ki sem jo vedno jemala za samoumevno. Ljudje smo socialna bitja, a še vedno se rada prikrade na plano naša sebičnost, recimo ob neupoštevanju ukrepov. Po drugi strani pa se je pokazala tudi dobra stran ljudi, ki nudijo različne oblike pomoči, ozaveščajo o upoštevanju ukrepov, delajo prostovoljno ipd.

Postali smo priče razgaljanju dejstva, kako krhek je cel sistem, v katerega smo vpeti, in kako močan je vpliv kapitalizma, ki ne vključuje vseh ljudi, temveč se vedno znova pokaže, da imajo prednost pri reševanju dobičkonosna podjetja in kroženje denarja.

Sedanja kriza je lepo pokazala, da smo sposobni živeti bolj skromno in manj potrošniško, čeprav smo vajeni (razvajeni) imeti vse na dosegu rok in enostavno ne ločimo več med potrebo in željo. Morda nas bo to, kar doživljamo zadnja dva meseca, vsaj malo streznilo in bomo začeli razmišljati drugače ter si postavili nove vrednote.

Intervju je nastal znotraj programa Izberi sam, katerega glavni namen je zmanjševanje škodljivih posledic alkohola med mladimi in razvijanje odgovornosti za informirane in manj tvegane odločitve mladih. Program deluje tudi med karanteno. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na [email protected] ali na telefon 040 312 100.