Kaj je vrstniški pritisk?
Preprosto povedano je to pritisk, ki ga občutiš, ko te prijatelji ali znanci prepričujejo, da storiš nekaj, česar si sam ne želiš.
Z vrstniškim pritiskom se večina najstnikov pogosto srečuje. Najpogosteje se to zgodi v situacijah, ko sošolci hočejo špricati pouk, ko ti nekdo ponudi cigareto, ko greš na zabavo, na kateri je prisoten alkohol ali druge droge, ali pa takrat, ko gre za spolnost. Kako v takšnih primerih odreagiraš? Morda slediš zgledu svojih prijateljev ali pa raje ostaneš zvest svojim prepričanjem in načelom?
Obstajajo trenutki, ko se vsak želi vklopiti v skupino in ji pripadati. Ljudje se pogosto povežejo v skupine glede na svoje hobije in zanimanja. Športniki se navadno družijo z drugimi športniki, najstniki se pogosto družijo zaradi iste glasbe, ki jim je všeč, … Na tak način pripadaš določeni skupini, v njej se počutiš varno, z njo se identificiraš in se preko nje izražaš. Povsem normalno je, da ljudje potrebujemo občutek pripadnosti in si želimo, da nas vrstniki sprejmejo.
Kaj pa, ko začnejo ljudje iz tvoje skupine početi stvari, ki so škodljive, nevarne ali celo nelegalne? Izraz vrstniški pritisk se nanaša na pritisk, da naj se obnašamo v skladu z vedenji, prepričanji in navadami skupine, ki ji pripadamo. Vrstniški pritisk je lahko pozitivni vpliv, ki ponuja izziv in motivira posameznika, da se bolj potrudi (npr. pri športu, v šoli, …), po drugi strani pa lahko privede do tega, da posameznik ravna v nasprotju s svojim prepričanjem o tem, kaj je prav in kaj narobe. Vrstniški pritisk lahko povzroči, da naredimo nekaj, česar običajno ne bi, ali pa nam prepreči, da delamo nekaj, kar si želimo. V mnogih primerih takšno obnašanje s seboj prinese tudi določeno mero tveganja.
Naj naštejemo nekaj pogostih situacij, v katerih pride do vrstniškega pritiska:
– Prijatelj te povabi na zabavo, na kateri bo veliko alkohola. Kaj storiš, če ne piješ alkohola, ne želiš pa izpasti, kot da te je strah iti na zabavo?
– Prijatelj ti ponudi cigareto, čeprav ve, da ti ne kadiš.
– Vsi tvoji prijatelji so že imeli spolne odnose, ti pa še nisi pripravljen/a.
Na žalost se vrstniški pritisk, ki je povezan s pitjem alkohola, v najstniškem obdobju z leti veča. Posameznik takrat namreč še vedno oblikuje svojo identiteto, alkohol pa ima v naši družbi zelo pomembno vlogo, zato je skoraj povsod prisoten.
Dejstvo je, da je s tveganimi vedenji vedno povezana možnost, da se zgodi kaj nezaželenega, pa naj bo to kazen, ki ti jo dodelijo starši, srečanje s policijo, zdravstvene posledice ali pa spolno prenosljiva bolezen.
Vsekakor pa je tudi res, da je v takšnih stuacijah težko logično in trezno razmišljati, saj je želja po ugajanju drugim prevelika in se želi velika večina najstnikov predvsem vklopiti v vrstniško skupino. Mladi pogosto tudi mislijo, da se jim ne more zgoditi nič slabega, da se takšne stvari dogajajo drugim, njim samim pa ne. To pa seveda ni res in zato se je potrebno še toliko bolj zavedati, da za vsako dejanje obstajajo posledice. Če pa vnaprej ocenimo, kakšna tveganja lahko določeno vedenje prinese s seboj, se možnosti, da bomo sprejeli pravilno odločitev, precej povečajo.
Za pomoč so lahko tudi naslednja vprašanja:
– Če to storim, mi bo kasneje žal?
– Mi to lahko fizično škoduje?
– Ali to škoduje komu drugemu?
– Je to nezakonito?
– Kakšne so dolgoročne posledice za moje zdravje in odnose z drugimi?
Slej ko prej postane očitno, da mora vsak sam sprejeti odločitve za svoja dejanja in s tem tudi nosi posledice svojih dejanj. Vsekakor je včasih lažje preprosto slediti skupini, kot pa od nje odstopati, vendar pa je treba poskrbeti v prvi vrsti zase, saj posledic tveganih odločitev ne bo nihče prevzel namesto tebe.
Avtorica: Helena Hercog
Viri:
http://teens.webmd.com/peer-pressure
http://www.drinkwise.org.au/parents/parents-of-15-17/teenage-peer-pressure/
