Tokrat se v kotičku za starše posvečamo različnim področjem, ki imajo varovalen vpliv na vedenje naših odraščajočih otrok in na drugi strani tistih, ki povečujejo možnosti za njihovo tvegano vedenje.

Starši si pogosto zastavimo vprašanje »Kako bi otroka zaščitili in ga naučili dovolj o bistvenih rečeh?«  Želimo si, da bi ga s tem morda odvrnili od tega, da bi popival ali celo uporabljal prepovedane droge.

Življenje bi bilo preveč enostavno, če bi vam na tem mestu lahko ponudili recept in vam z njegovim upoštevanjem tlakovali uspeh. Način življenja je postal tako drugačen od tistega, ki so ga živele generacije pred nami.

V preteklosti je bila življenjska pot več ali manj začrtana, posameznik ni imel veliko vpliva na njen izbor. Danes smo deležni številnih informacij, kako v določenih situacijah ravnati. S tem vedenjem nam je podeljena večja odgovornost, da informacije dobro uporabimo. V prvi vrsti pri skrbi in vzgoji otrok.

NAJSTNIKI V ČAKALNI VRSTI ZA ODRASLOST

Mladostništvo oziroma adolescenca je obdobje med otroštvom in odraslostjo. V tem času se dogajajo intenzivne spremembe na fizičnem, čustvenem in intelektualnem področju. Ena izmed njih je občutek vsemogočnosti. A hkrati je to obdobje prežeto s tveganji, s procesom individualizacije in naraščajočo negotovostjo. Življenjska pot ni več začrtana s strani staršev, kot je bila v preteklosti. Za tiste, ki so prihajali iz kmečkih družin, se je nekako vedelo, da bodo kmetovali, otroci obrtnikov so prevzeli obrtniški posle ipd.

Danes se mladi odrasli srečujejo s preštevilnimi izbirami na vseh življenjskih področjih: stil oblačenja, izbira družbe, način preživljanja prostega čas, spolne preference. Vse to prinaša več (navidezne) svobode in hkrati odgovornost do pravilne izbire. To lahko povzroči stres, za katerega mladi največkrat niso dovolj opremljeni. Med iskanjem svoje poti pogosto preigravajo različne vloge in ob tem eksperimentirajo z alkoholom in ostalimi drogami. Pri tovrstnem početju gre za t. i. rekreativno uporabo alkohola in drog. Ta se največkrat odvija ob koncu tedna in predstavlja način zabave, ugodja in sprostitve od napornega tedna. Poleg zabave pa lahko predstavlja tudi način odpravljanja posledic stresa in težav, ki ga prinaša sodobni način bivanja.

Eksperimentiranje z drogami in njihova rekreativna uporaba sta lahko le prehodni obdobji, ki pri večini mladostnikov ne pustita večjih posledic in ne prineseta večjih socialnih stisk. V nekaterih primerih pa se lahko uporaba zavleče v odraslo obdobje in za seboj pusti fizične ter psihične posledice različnih razsežnosti.

SPOZNAJMO VAROVALNE DEJAVNIKE IN DEJAVNIKE TVEGANJA

Zgovorna je raziskava MISSOURI SCHOOL SURVEY, ki je bila izvedena na vzorcu 11.000 dijakov in katere ugotovitve povedo, da uporabo alkohola in ostalih drog lahko le redko pripišemo enemu dejavniku. Običajno gre za preplet različnih varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja. Razmerja med njimi je težko definirati in iz njih ni mogoče izpeljati enostavnih zaključkov. Primer: uporaba drog = nizko samozadovoljstvo. Danes je uporaba nekaterih drog tako razširjena, da bi to pomenilo, da ima velik del mladih psihosocialne motnje, vzgajali pa naj bi jih starši alkoholiki. Večina mladih, ki eksperimentira, se kasneje umiri in zaživi normalno življenje.

Dejavniki varovanja lahko blažijo dejavnike tveganj tako, da zmanjšajo vpliv tveganja ali spremenijo odziv posameznika na dejavnik. Okrepitev varovalnih dejavnikov lahko zmanjša verjetnost nastanka problemov.

Dejavniki tveganja in varovalni dejavniki so razdeljeni na štiri področja:

SKUPNOSTNO,

DRUŽINSKO,

INDIVIDUALNO/VRSTNIŠKO,

ŠOLSKO.

 

POVEZANI SMO MOČNEJŠI

Skupnostno področje

Ali so člani vaše soseske med seboj povezani? Se počutite kot del skupnosti in imate neformalen nadzor nad tem, kaj se v njej dogaja? Ali imajo mladi možnost vključevanja v skupnost in sodelovanja pri odločitvah, ki vplivajo na njihova življenja in posledično na celotno skupnost? Če ste na vsa vprašanja odgovorili pritrdilno, je to dobro izhodišče, saj vsa našteta vprašanja in njihovi pritrdilni odgovori predstavljajo varovalne dejavnike.

Primeri iz tujine zgovorno pokažejo, kako zelo uspešni so programi, namenjeni učinkoviti porabi prostega časa, ki so dostopni vsakomur, ki je v njih željan aktivno sodelovati.

 

Dejavnike tveganja predstavljajo permisivne družbene norme in zakoni ter enostavna dostopnost drog. Opazno je pomanjkanje zmožnosti za uveljavljanje svoje odraslosti na legitimen način (npr. vstop na trg dela, lastno stanovanje, nejasnost prehoda v odraslost). Nizka pripadnost soseski in slaba vpetost v lokalno skupnost potencirata občutke odtujenosti. Prav tako nizek socialno-ekonomski status.

VSE SREČNE DRUŽINE SO SI PODOBNE, VSAKA NESREČNA PA JE NESREČNA PO SVOJE*

O družinskih dejavnikih tveganja

Družina je območje varnega pristana, kjer se otroci naučijo in opremijo s  temeljnimi veščinami  za spopadanje z življenjskimi izzivi. Zelo pomembni sta predvsem obdobji otroštva in zgodnje adolescence.

Kaj je torej tisto, kar v družini deluje varovalno? V družini, kjer je disciplina vrednota, lahko hitreje odkrijemo neprimerno vedenje. Stebra discipline sta v družini običajno oče ali mati, oče in oče ali mati in mati. Pomembno je, da ima otrok z njima dober odnos. Starševska nenaklonjenost do uporabe drog in alkohola zmanjša tveganje, da bi jih otroci v prihodnosti uporabljali.

Otroci naj sodelujejo v družinskih aktivnostih, na vas je, da jih za to primerno nagradite. Varovalno deluje tudi nenaklonjenost staršev do antisocialnega vedenja (npr. agresije).

Pomaga, če v družini odkrito izražate svoja čustva in se o njih pogovarjate, spodbujate samostojnost, otroke jasno seznanjate s pravili in jim dosledno postavljajte meje. Nudite jim čustveno oporo in jih ustrezno spodbujajte na poti k samostojnosti.

 

Družinski dejavniki tveganja igrajo bistveno vlogo v obdobjih otroštva in adolescence, saj lahko spodbudijo relativno zgodnje uživanje alkohola. Mednje uvrščamo uporabo drog pri starših ali sorojencih, nejasna pravila v družini, slabši nadzor nad otroki, negativno komunikacijo, poslabšanje (ali razdiranje) družinskih vezi, nekonsistentne ali oddaljene starše, nesposobnost reševanja konfliktov.

KAR SE JANEZEK NAUČI, TO JANEZEK ZNA

O vrstniških dejavnikih tveganja

Vrstniški dejavniki tveganja se navadno pojavljajo znotraj vrstniške skupine. To so na primer zgodnja iniciacija v uporabo drog s strani vrstnikov, uporaba drog v vrstniški skupini, primerjave med vrstniki ipd. Individualni dejavniki tveganja predstavljajo osebnostne in medosebne ter vedenjske dejavnike, npr. odtujenost ali uporništvo, asocialno vedenje, impulzivnost, anksioznost, depresija, osebna ranljivost, nagnjenost k pitju alkohola, velika potreba po dražljajih.

 

Vrstniški varovalni dejavniki so: mladostnik obsoja uporabo dovoljenih drog, uporabo prepovedanih drog, ocenjuje tveganja eksperimentalne uporabe prepovedanih drog, ocenjuje tveganja uporabe dovoljenih drog, ocenjuje tveganja redne uporabe prepovedanih drog in ocenjuje tveganja uporabe marihuane – vse to prestavlja varovalne dejavnike.

Dejavniki tveganja pa so uporništvo, dejstvo, da droge uporabljajo njihovi prijatelji, in nesprejemanje moralnih norm.

Spodbujajte otroka, da se pridruži dejavni vrstniški skupini, da sproti in ustrezno rešuje probleme, ter ga naučite tehnik obvladovanja stresa. V otroku prebudite željo po dvigu komunikacijskih veščin in mu kot način primerne sprostitve predlagajte šport, branje knjig, obisk gledališča, koncerta ipd.

Jasno mu dajte vedeti, da popivanje v najstniških letih ni primerno, saj lahko alkohol neposredno vpliva na njegove odločitve. Povejte otroku, da ga pravi prijatelji ne bodo nikoli silili k pitju.

DOBRE ŠOLE KOT DOBRE SKUPNOSTI

Dejavniki tveganja iz šolskega območja

Odličen varovalni dejavnik iz šolskega območja so nagrade za sodelovanje v šolskih aktivnostih. Pomemben je tudi odnos, ki ga mladostnik razvije v relaciji do šole.

Med šolske dejavnike tveganja štejemo šolsko neuspešnost, odpor do šole, obdobje ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo, pomanjkanje možnosti za konstruktivno uveljavitev ipd.

 

Za konec smo strnili še kratek pregled splošnih napotkov, ki lahko pomagajo na poti zmanjševanja tveganj. Ti so: skrb za zdrav življenjski slog, optimizem, zagotavljanje  stabilnosti v  družini z mnogo čustvene opore. Delajte na sebi in v smeri, da vam bodo otroci zaupali. Njihovega zaupanja ne jemljite za nekaj samoumevnega. Potrebno si ga je proboriti in zaslužiti. Učimo se drug od drugega in rastemo skupaj. Starši imamo nesporno velik vpliv na svoje otroke.

Zdaj je čas, da se dejavno vključite v njihovo življenje, z njimi preživite čim več časa in spoznate njihove prijatelje.

 

 

*citat Lev Nikolajevič Tolstoj

 

Vir:

 

SANDE M, (2004). Uporaba drog v družbi tveganj

 

https://dmh.mo.gov/docs/ada/mss2002report.pdf