Nedavno smo v Bruslju obiskali konferenco Nights 2018 s pomenljivim naslovom Beyond the paradox (Preko paradoksa). V svoji četrti ediciji je ta zanimiva mednarodna konferenca v središče postavila ekonomijo noči, kulturo in urbani razvoj v povezavi z zdravjem. Med pisano množico obiskovalcev so bili mestni odločevalci, urbanisti, aktivisti, vodje klubov in barov, zdravstveni delavci, izvoljeni predstavniki, promotorji, organizatorji festivalov, koncertov, akademiki, znanstveniki, nočni župani in predstavniki organizacij s področja zmanjševanja škode, med njimi tudi Združenje DrogArt.
Konferenca si je z dobro organizacijo, tehtnimi govorci in sodobnimi temami že izborila svoje mesto in predstavlja pomemben člen v prepoznavanju pomena, ki ga v posameznikovem življenju (od)igrajo vloge glasbe, kulture in zabave. Spomnimo se, da je Nietzsche že zdavnaj postuliral, da bi bilo življenje brez glasbe napaka.
Peter Decuypere (We love events) je predavatelj s presežkom karizme in ustanovni oče legendarnega bruseljskega tehno kluba FUSE ter festivala I love techno. Poslušali smo njegovo predavanje z naslovom Holy Trinity (Sveta Trojica), v katerem je izpostavil, da so danes mladi nočni nomadi, ki v noč prihajajo iz multiplemenske skupnosti in imajo precej jasne zahteve, kaj si od noči želijo. To so t. i. izjemna doživetja v klubih, lokalih, na koncertih. In prav zaradi njih se znova in znova vračajo na/v mesta zabave.
V naslednjem predavanju Why shall we take care of the night? so se štirje strokovnjaki iz različnih evropskih prestolnic spraševali, kako v nočnem življenju poudariti in obdržati posebnosti posameznega mesta, držav. Povedano drugače – kako negovati različnost. Edini so si bili v tem, da danes spimo manj kot kadarkoli v zgodovini. In kaj narediti s tem viškom časa? Veliko ljudi ga porabi za pozna nakupovanja v supermarketih, vendar bi bilo mnogo bolje, da bi se sproščali in zabavali v dobri družbi, se med plesom malce razgibali in izničili stresne hormone v znoju aktivne noči.
KROJAČI NOČI SE MORAJO PRILAGODITI NOVEMU ČASU IN NOVIM MLADIM
A ob tem ne gre pozabiti na starejše prebivalce mestnih središč. Marion Roberts iz Westministrske univerze v Londonu živi v Peckhamu, londonskem predelu modrih ovratnikov. Prav tam sta se s socialnega dna poskušala zavihteti stopničko više legendarna brata Rodney in Del Boy iz kultne serije Samo bedaki in konji (Only fools and horses), v kateri je noč generirala nova razmerja moči. Robertsonova opaža, da v Londonu počasi izumirajo tradicionalni pubi. Vse bolj jih izpodrivajo generični, indigo, globalizirani nočni lokali. Dan ima 24 ur in noč pripada dnevu. Ena tretjina vseh služb v Londonu je na področju nočnega življenja. Njegovi prebivalci so deklarirani ponočnjaki, spat gredo po 23. uri.
V Parizu so leta 2014 ustanovili Nightlife council. Med njegovimi uspehi je med drugim potrjen odlok, ki poskuša ščititi klube tudi s tem, da vsem tistim, ki gradijo ali kupujejo nepremičnine v njihovi bližini, nalaga, da poskrbijo za zadostno zvočno izolacijo svojih novih domov. Pomembno je delovati v zasebno-javnih partnerstvih.
STARA DAMA EVROPA
Izpostavljena je bila beseda gentrifikacija, s katero največkrat označujemo proces prilagajanja določenih predelov mest višjim družbenim razredom. Nekakšen vdor srednjega razreda v degradiran prostor in/ali predel, posledica tega vdora pa je odseljevanje revnejših prebivalcev. Tu so tudi pasti Airbnb-ja, množičnega turizma (Pariz letno obišče 30 milijonov turistov) in odseljevanja delavcev iz mestnih središč, kjer ostajajo večinoma starejši prebivalci, ki v bare ne hodijo, saj jim je njihova vsebina tuja in si ne morejo več privoščiti kozarca piva. Revitalizacija mestnih središč je tako vse bolj pogosto povezana z gentrifikacijo in izgubo javnega prostora. V Londonu, Parizu in Bruslju so se na nove izzive pripravili, plačali in preživeli ceno tehnološkega razvoja zadnjih dvajsetih let in ob vseh spremembah niso preslišali krika po svobodi, ki prihaja iz ust meščanov, državljanov.
VSAK PROSTOR JE LAHKO KLUB IN VSAKDO JE RAZSTAVNI EKSPONAT
Trendi nočnega življenja neprenehoma evolvirajo in izrisujejo novo scenografijo mest. Seveda se z naštetim spreminjajo navade ljudi. Kulturni dogodki se odvijajo na vse nenavadnejših lokacijah. Je nova kulturna krajina in z njo povezana ponudba nenavadnih doživetij zrasla iz gole potrebe po preživetju? Obiščite stran Trans Europe Halles, mrežo kulturnih centrov, ki povezuje 33 držav in šteje 109 članov. Slovenija je med njimi. Na naše veliko veselje je v pripravi zemljevid vseh kreativnih »con« v Evropi. Več na Creative lenses (www.creative-lenses.eu). Na njihovem zelniku je zrasla ideja, da se vsaj enkrat na leto povabi stanovalce, ki živijo v bližini klubov, v podzemlje. Ja, dan odprtih vrat v klube.
Robbe Van Bogaert (Eventsure & Meatpack) iz Antwerpna je spregovoril o tem, kako s skupino zagnanih kulturnih entuziastov oživljajo stare, zapuščene stavbe, ki jih kapitalizem še ni zabeležil na svoj radar, in jim vdihujejo nove vsebine, še več, povsem novo življenje. Na projekciji smo si ogledali lep primer oživitve stare mesnopredelovalne tovarne Meatpack. Na konferenci je bilo prisotnih precej nočnih županov (Mannheim, Berlin, Amsterdam, Vilna …) in njihovih sodelavcev. In kako postaneš nočni župan? Nič lažjega, na prestol se zavihtiš sam, potrdiš svojo ekipo sodelavcev, a pravo delo se prične šele po tem.
TRETJI NAMOČNEJŠI LOBI V EVROPSKEM PARLAMENTU NAVIJA ZA ALKOHOL
8.000 jih je. Aktivnih lobistov, ki lobirajo za alkoholu naklonjene predpise in skušajo vplivati na 751 evropskih poslancev. Enajst lobistov na enega evropskega poslanca. Tinus Kanters (Living Lab, Eindhovn), Anne-Gaelle Noclin (Quality Bar, Lille), Johanna Gripenberg (STAD, Karolinska Institutet Stockholm) in Bart Inghelbrecht (city of Ghent) so bili akterji predavanja Safer Nightlife – Bars. Osrednje vprašanje, na katero so skušali odgovoriti, je bilo, kako izboljšati nastavitve za varnejše nočno življenje (predvsem v barih in nočnih klubih) ter obenem zmanjševati škodo. V Gentu, kjer je – predvsem po zaslugi študentov, ki obiskujejo tamkajšnjo univerzo – nočno življenje izjemno živahno, lastniki barov in klubov za vsako dodatno uro obratovanja plačajo 400 evrov.
Tinus Kanters iz nizozemskega Eindhovna – evropske Silicijeve doline, meke vseh IT-jevcev in mesta, kjer lahko izbirate med 10.000 aktualnimi delovnimi mesti iz visokotehnološke panoge – pristopa k izboljšanju varnosti v nočnem življenju v koraku z razvojem sodobnih tehnologij. Vsi predeli Eindhovna, kjer se odvija nočno življenje, so opremljeni s kamerami, posnetke pa spremlja Tinus s kolegi v laboratoriju na svojih ekranih. Razvili so dokaj objektivne izračune za napovedovanje tveganja med obiskovalci nočnih prizorišč. Pred časom so namestili luči z različnimi barvnimi spektri, ki umirjajo napetosti, recimo odtenki zelene in vijolične, ter nedavno zagnali nov projekt, nekakšno senzorično umirjanje napetosti. Iz naprav, ki so nameščene na ulicah z živahnim nočnim življenjem, se lahko na ukaz iz laboratorija sprostijo eterična olja (na primer olje pomaranče), ki tudi v zaporniških študijah dokazano blaži razgrete strasti. Znanstvena fantastika? Nikakor, vsakdan v Eindhovnu.
Na srečanju mreže Party + je bilo še posebej slavnostno. Med ostalimi znamkami, ki promovirajo varnost v nočnem življenju, je bil omenjen tudi naš certifikat NightArt kot najnovejša tovrstna znamka, ki se je pridružila mednarodni mreži s sedežem v Bruslju.
DANCING, DRUGS AND MUSIC CAN CHANGE YOUR LIFE!
Predstavniki so govorili o tem, kako so žuri, droge in ples vplivali na potek njihovega življenja. Izstopal je predvsem Carl Hart, profesor na univerzi Columbia v New Yorku, ki je po izobrazbi kemik. Vedno je mislil, da bo v življenju delal kot znanstvenik/raziskovalec na področju kemije, dokler mu ni eksperimentiranje s substancami, do katerega ga je pripeljala radovednost do raziskovanja vplivov drog na človeku, obrnilo življenje na glavo. Začel se je posvečati ljudem, vplivu substanc na človeka in na duševno zdravje. Zdaj predava o zmanjševanju tveganj ob uporabi drog in o vplivu drog na človeške možgane po celem svetu.
Leta 2017 je bil povabljen na konferenco o politiki drog na Filipine, kjer je le-ta zelo represivno usmerjena. V svojem govoru je zavrnil trditve filipinskega predsednika, da metamfetamin krči možgane in povzroča agresijo, kar je povzročilo val ogorčenja, prejel pa je tudi ogromno groženj s smrtjo in bil prisiljen predčasno zapustiti državo.
POTREBUJEMO PROSTOVOLJCE
Na predavanju Yes we need volunteers! smo se predstavniki različnih organizacij iz cele Evrope pogovarjali o pomembni vlogi prostovoljcev v svojih organizacijah. Izmenjali smo si informacije in trike pri pridobivanju novih prostovoljcev, primerjali različne pristope in načine dela ter vloge, ki jih imajo prostovoljci na prizoriščih nočnega življenja. Pogovarjali smo se tudi o pomenu krepitve timskega duha in njegovem vplivu na motivacijo in kakovost dela.
Glede na to, da imajo prostovoljci pri vseh organizacijah resnično pomembno vlogo, saj pogosto na dogodkih rešujejo življenja, smo pogovor zaključili z mislijo, da je precej škoda, da za trud niso plačani. Organizacije rešujejo ta problem z minimalnimi nagradami, ki so jih prostovoljci veseli, še najbolj pa so veseli pohvalil, zahval in pozitivnih odzivov hvaležnih uporabnikov.
TEKST IN FOTO: Lucija Golčer in Simon Kovačič
